10 sekund pa res imate
Vsako leto na evropskih cestah umre 45.000 ljudi, 1.6 milijona pa se jih poškoduje. Svetovni cestni davek zahteva vsak dan 3200 življenj (1,2 milijona na leto).
50 km/h se nikomur ne zdi hitro. A trk pri 50 kilometrih na uro pomeni, da se v 0.015 sekunde od trka varnostni meh napolni, in če so potniki pravilno pripeti, je možnost, da jo odnesejo brez ali le z nekaj manjšimi poškodbami, precejšnja.
Potovalni atlas, ki ga najpogosteje odložimo na zadnjo polico, tehta 2 kg, ko pa po 0.14 sekundah prileti iz ozadja do voznika in sopotnika, znaša njegova teža zaradi pospeška 40 kg. Manjših poškodb skoraj ni več, so samo še resne in hude.
Podobno se pri trku zgodi tudi z ne pripetimi potniki, ki tako hitro postanejo tudi zelo nevarni sopotniki. Otrok, ki stoji med prednjima sedežema, se bo tudi pri manjšem trku ustavil šele nekaj metrov pred vozilom, saj bo poletel skozi vetrobransko steklo.
Prtljaga je za v prtljažnik od tod ime, mar ne?
Prtljaga naj se pelje v prtljažniku - ločeno od potnikov. Težji kosi prtljage naj ležijo na dnu, lažji pa višje. Prtljaga naj ne sega čez zgornji rob zadnje klopi. Če imamo na dnu prtljažnika sponke, z njimi pritrdimo težje kose prtljage. Kadar v prtljažniku vozimo težji tovor, naj bodo zadnji varnostni pasovi zapeti (če je mogoče navzkrižno) tudi, ko zadaj ne sedijo potniki. Ta preprost ukrep bo ob trku dodatno pomagal zadržati prtljago v prtljažnem prostoru.
Na zadnji polici naj ne bodo naloženi ostri in trdi predmeti (na primer zgoščenke, kasete in potovalni atlasi). Razmetani predmeti se ob trku razletijo po potniški kabini in lahko povzročijo hude dodatne poškodbe.
Tudi živali naj se vozijo pripete ali pa v svojem, ločenem prostoru.
Pripnimo in zategnimo pas
Varnostni pas bo svojo nalogo dobro opravil le, če bo telo pravilno objel:
· spodnji, vodoravni del varnostnega pasu naj teče pod trebuhom (po pasu hlač),
· ko se pripnemo, zategnimo zgornji, poševni del varnostnega pasu (tako občutno zmanjšamo sunek ob sproženju varnostnega meha in poškodbe vratu),
· za volanom naj nam bo udobno (jakne, plašče in podobna težja oblačila, ki nas pri gibanju vežejo in ovirajo, pred vožnjo.
Glavo gor hrbet pokončno
Naslon sedeža naj bo nastavljen kar se da pokončno (naklon naslonjala naj ne bo položen za več kot 25 stopinj). Preveč spuščen naslon sedeža pri trku ne zadrži telesa trdno v sedežu; telo se izmuzne pod varnostnim pasom, kar povzroči večje poškodbe nog in glave.
Zglavniki, prednji in zadnji, morajo biti pravilno nastavljeni: pravilno pomeni, da je vrh zglavnika poravnan z vrhom glave. Prevelika oddaljenost glave od zglavnika zmanjšuje njegovo učinkovitost.
Tri četrt na tri
Roke naj bodo na volanu sproščene in rahlo pokrčene. V pomoč pri določanju dolžine je lahko tudi naslednja "osebna" meritev: naslonimo se tako, da se z rameni dotikamo naslona sedeža in stegnimo roki čez vrh volanskega obroča. Vrha se morata dotikati zapestji in ne dlani.
Prsni koš naj bo od volana oddaljen za dolžino Motorevije (30 cm). Roke naj počivajo na prečkah volana in sicer v položaju tri četrt na tri (15 do 3, 14.45, če imate digitalno uro, ampak ta vam ne bo v pomoč).
Otroci v avtu in sedežu
Otrok naj sedi v primerno velikem otroškem varnostnem sedežu in naj bo pravilno pripet. Bolj kot starost sta pri nakupu otroškega sedeža pomembna otrokova višina in teža. Pred nakupom otroškega sedeža preverimo ali se ga da enostavno in dovolj močno pritrditi. Če je otroški sedež pritrjen na sovoznikov sedež v nasprotni smeri vožnje, je treba preveriti, ali je sovoznikov prednji varnostni meh izključen.
